Na področju ergonomije nam strokovno pomoč nudi Dr. Lovše - www.lovse.si .
Ergonomija
Kontakt: DRUŠTVO MASERJEV ZA STOL MASAŽE Maroltova 35 2115 Maribor Davčna št: 97059234 Matična št.: 4100476000 TRR: SI56 0228 5026 2441 913 (odprt pri NLB d.d.) e: info@stolmasaze.si t: 041 66 36 44
ERGONOMIJA: veda,   ki   se   ukvarja   z   načrtovanjem   interakcije   med   uporabnikom   in opremo ter prilagoditvijo delovnih mest uporabniku. Z   ustreznim   ergonomskim   načrtovanjem   se   preprečijo   poškodbe   zaradi ponavljajočih   se   gibov,   ki   se   lahko   sčasoma   razvijejo   in   povzročijo dolgotrajno delovno nezmožnost. Ergonomija     (ali     človeški     dejavniki)     je     veda,     ki     se     ukvarja     z razumevanjem   interakcije   med   ljudmi   in   drugimi   elementi   sistema,   ter poklic,   ki   temelji   na   teoriji,   načelih,   podatkih   in   metodah   oblikovanja   za čim boljše počutje ljudi in splošno sistemsko učinkovitost.
Namen   ergonomije   je   izpolnitev   dveh   ciljev:   zagotavljanje   zdravja   ljudi   in   povečanje   produktivnosti.   Uporablja   se   na   primer   pri   oblikovanju pohištva ali vmesnikov naprav, ki so prijazni do uporabnika. Strokovnjaki   za   ergonomijo   pri   ugotavljanju,   ali   je   uporabljena   tehnologija   prilagojena   ljudem,   upoštevajo   delo   (panogo),   dejavnost,   ki   se   izvaja, potrebe   uporabnika,   uporabljeno   opremo   (njeno   velikost,   obliko   in   kako   primerna   je   za   delo)   ter   uporabljene   informacije   (na   kakšen   način   jih   je mogoče   predstaviti,   oceniti   in   spremeniti).   Ergonomija   pri   preučevanju   ljudi   in   njihovega   okolja   črpa   iz   več   disciplin,   vključno   z   antropometrijo, biomehaniko, mehanskim inženiringom, industrijskim inženiringom, industrijskim oblikovanjem, kineziologijo, fiziologijo in psihologijo. Običajno se z ergonomijo ukvarjajo psihologi, inženirji s področja industrijskega/mehanskega oblikovanja ali zdravstveni delavci. MEDNARODNA ZVEZA ZA ERGONOMIJO DELI ERGONOMIJO NA NASLEDNJA TRI PODROČJA: 1. FIZIČNA   ERGONOMIJA :   preučevanje   človeških   anatomskih   in   nekaterih   antropometričnih,   fizioloških   in   biomehanskih   značilnosti   ter   njihove povezave s fizično aktivnostjo; 2. KOGNITIVNA   ERGONOMIJA:    preučevanje   miselnih   procesov,   kot   so   zaznavanje,   spomin,   mišljenje   in   motorični   odzivi,   ter   njihovega   vpliva   na interakcije    med    ljudmi    in    drugimi    elementi    sistema.    (Ustrezne    teme    vključujejo    delovno    obremenitev,    odločanje,    strokovno    učinkovitost, interakcije   med   ljudmi   in   računalnikom,   človeško   zanesljivost,   stres   na   delovnem   mestu   in   usposabljanje,   ker   so   lahko   povezane   s   človeškim sistemom in načrtovanjem interakcije med človekom in računalnikom.); 3. ORGANIZACIJSKA   ERGONOMIJA:    preučevanje   optimizacije   socialno-tehničnih   sistemov,   vključno   z   njihovo   organizacijsko   strukturo,   politiko in    procesi.    Ustrezne    teme    vključujejo    komunikacijo,    upravljanje    človeških    virov,    načrtovanje    delovnih    mest,    načrtovanje    delovnega    časa, skupinsko   delo,   načrtovanje   sodelovanja,   ergonomijo   skupnosti,   sodelovanje,   nove   delovne   programe,   virtualne   organizacije   in   upravljanje kakovosti. Fizična   ergonomija   ima   pomembno   vlogo   na   področju   medicine,   zlasti   za   osebe,   ki   imajo   fiziološke   bolezni   ali   motnje,   kot   sta   artritis   (kronični   ali akutni)   in   sindrom   karpalnega   kanala.   Pritisk,   ki   ga   zdrave   osebe   morda   sploh   ne   zaznajo,   lahko   osebam,   ki   trpijo   za   to   boleznijo,   povzroči   hudo bolečino,   zato   ne   morejo   uporabljati   nekaterih   naprav.   Veliko   ergonomsko   oblikovanih   izdelkov   se   uporablja   za   zdravljenje   ali   preprečevanje nastanka takih bolezni in za odpravo kroničnih bolečin, ki nastanejo zaradi fizičnega pritiska. Ergonomija na delovnem mestu Zunaj   področja   same   discipline   se   izraz   ergonomija   običajno   uporablja   v   povezavi   s   fizično   ergonomijo   in   delovnim   mestom   (na   primer ergonomsko   oblikovani   stoli   in   tipkovnice).   Ergonomija   na   delovnem   mestu   je   večinoma   povezana   z   zagotavljanjem   kratkoročne   in   dolgoročne varnosti   zaposlenih.   Ergonomija   pomaga   zmanjšati   stroške   z   izboljšanjem   varnosti,   s   čimer   se   zmanjšajo   tudi   stroški,   ki   jih   imajo   delodajalci zaradi   plačevanja   odškodnin   delavcem.   Več   kot   pet   milijonov   delavcev   na   primer   vsako   leto   dobi   poškodbe,   povezane   s   preobremenjenostjo.   Z ergonomijo   se   lahko   delovna   mesta   načrtujejo   tako,   da   delavci   niso   preobremenjeni,   pri   čemer   predelovalna   industrija   prihrani   več   milijard   evrov, ki bi jih sicer morala plačati delavcem za odškodnino zaradi poškodb na delovnem mestu. Ergonomska   načela   imajo   lahko   pri   načrtovanju   delovnih   mest   reaktivno   ali   proaktivno   vlogo.   Reaktivna   ergonomija   se   uporabi,   kadar   je   nekaj treba popraviti, pri čemer se sprejmejo popravni ukrepi. Proaktivna   ergonomija   je   proces   iskanja   področij,   ki   bi   jih   bilo   mogoče   izboljšati   ali   izpopolniti,   preden   se   pojavijo   velike   težave.   Težave   se   lahko rešijo   z   ustreznim   načrtovanjem   opreme,   naloge   ali   okolja.   Pri   načrtovanju   opreme   se   lahko   spremenita   dejanska   oblika   in   funkcionalnost   naprav, ki   jih   uporabljajo   ljudje.   Pri   načrtovanju   naloge   se   spremeni   način   dela   z   opremo.   Pri   načrtovanju   okolja   se   spremeni   okolje,   v   katerem   delajo ljudje, fizična oprema, ki jo uporabljajo, pa ostane enaka.
Dvostransko simetrična delovna območja človeškega telesa pri stacionarnem delu.
stol masaze
